Avtoimune bolezni so skupina motenj imunskega sistema, pri katerih ta nenamerno napada in poškoduje lastna tkiva in organe namesto tujih patogenov. Namesto zaščite telesa pred virusi, bakterijami in drugimi grožnjami, imunski sistem napade zdrave celice in tkiva, kar lahko povzroči vnetje, poškodbe in disfunkcijo prizadetih organov. Te bolezni se lahko pojavijo v različnih oblikah, vključno z vnetjem sklepov (revmatoidni artritis), težavami s ščitnico (tiroiditis Hashimoto), nevrološkimi simptomi (multipla skleroza) ter kožnimi izpuščaji (luskavica), kar vpliva na širok spekter telesnih funkcij in povzroča raznolike simptome. Natančen vzrok za nastanek avtoimunih bolezni ni povsem razumljen, vendar vključuje kompleksno kombinacijo genetskih, okoljskih in imunskih dejavnikov.
Najpogostejše avtoimune bolezni
- Revmatoidni artritis: Gre za kronično vnetno bolezen sklepov, pri kateri imunski sistem napada lastne sklepne obloge, kar povzroča bolečino, otekanje in omejeno gibljivost sklepov.
- Sistemski eritematozni lupus: Avtoimuna bolezen, ki prizadene različne organe in tkiva telesa, vključno s kožo, sklepi, ledvicami in srčno-žilnim sistemom, kar lahko povzroči različne simptome, kot so izpuščaji, bolečine in utrujenost.
- Multipla skleroza: Gre za bolezen centralnega živčnega sistema, pri kateri imunski sistem napada mielinsko ovojnico živčnih vlaken, kar lahko povzroči različne nevrološke težave, kot so težave s hojo, utrujenost in težave s koncentracijo.
- Celiakija: Avtoimuna bolezen, pri kateri uživanje glutena povzroči poškodbe tankočrevesne sluznice, kar vodi do težav s prebavo, pomanjkanja hranil in različnih simptomov, kot so bolečine v trebuhu in driska.
- Tiroiditis Hashimoto: Avtoimuna bolezen ščitnice, pri kateri imunski sistem napada ščitnično tkivo, kar lahko povzroči zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroidizem), kar vodi do utrujenosti, povečanja telesne mase in težav s koncentracijo.
- Diabetes tipa 1: Kronična bolezen, pri kateri imunski sistem napada in uničuje beta celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo insulin, kar vodi do povišane ravni sladkorja v krvi in potrebe po zunanjem insulinu.
- Reaktivni artritis: Avtoimunska vnetna bolezen sklepov, ki se pojavi kot odgovor na prejšnjo okužbo, pogosto s črevesnimi bakterijami, ter povzroča bolečine, otekline in vnetje sklepov.
- Skleroderma: Bolezen vezivnega tkiva, ki prizadene kožo, krvne žile, notranje organe in sklepe, povzroča povečano tvorbo kolagena ter lahko povzroča otrplost, trdoto kože in težave z dihanjem.
- Sjögrenov sindrom: Avtoimunska bolezen, ki vpliva na žlezničenje sluznic, kot so solzne in sline žleze, kar povzroča suha usta in oči ter lahko prizadene tudi druge organe, kot so sklepi.
- Luskavica: Kožna avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem povzroči hitro rast kožnih celic, kar vodi do nastanka luskastih madežev in kožnih plakov, ki lahko srbijo, povzročajo bolečine ter vplivajo na kakovost življenja.
